ko te zivljenje preseneti in ne mores nikamor drugam kot naprej

ucenje v pregretem podstresju na najlepso junijsko nedeljo je res mucenje ljudi (ali v nasem primeru obupanih in napsihiranih studentov). kolicina kave v telesu ze presega kolicino krvi, niso redki obupani javkajoci kriki ali jezne kletvice iz temacnih kotov, kjer se student skusa ohladiti in najti pravo pozicijo, da bo jutri se imel hrbtenico na katero naprtat kakih 20 kil knjig. vsako tolko kdo pokuka iz svojega brloga in vohlja zrak iscoc hrane (take za grizkat, v izpitnem obdobju je stedilnik le pozabljen stari prijatelj). vsak razposajen otrok, ki se igra na dvoriscu je najhujsi sovraznik, na katerega student cilja s kroglicami prazvecenih zapiskov. toplota rase premocrtno z zivcnostjo. hvalabogu da vsako toliko pride mimo "kiddo", izgubljena gazela, ki deli mir in nasvete. tema prinasa le navidezni mir in pocitek, luc na ilirski, 20 bo danes ostala prizgana se dolgo v noc...