o jozi debelak in se o cem drugem

joza debelak je bila grumova ljubica, njegova muza in vir mnogih njegovih preglavic. predvsem zato, ker je bil ljubosumen nanjo. pravzaprav je imel grum tako imenovan "strindbergov sindrom": ob jozi se je pocutil manjvrednega, zaradi njenega socialnega statusa, zato ker je bila stiri leta starejsa od njega, pa tudi zato, ker je bil preprican, da je zenska, posebej lepa zenska, ze vnaprej mocnejsa od njega, predvsem nagonsko, pa tudi duhovno. joza je bila lepa, moderna, intelektualna, emancipirana, ena prvih Slovenk, ki se je odlocila za poklic inzenirke (studirala je v Brnu in v Ljubljani). realije na dunaju, kjer je grum studiral, so v zgodnjih dvajsetih letih aranzirale fantazno o dekadencni femme fatale, ki jo je grum prek pisemske zveze vztrajno in v vse bolj izdelani podobi projeciral na svojo ljubico. dekadentno obcutje izhaja iz zavesti o pripadnosti nekemu prevec prefinjenemu in obenem neustavljivemu sklopu kulture, ki je v stanju prezrelosti in zato razpadanja. prek vseh meja obcutljivi dekadencni umetnik goji svetobolje in pesimizem, nagnjen je k prikazovanju bolestnih dusevnih stanj; njegova drza sega d utrujene resignacije pa vse do patoloske perverznosti in hrepenenja po smrti. v formi se dekadenca kaze kot rafinirana dekorativnost in esteticizem. projekt dekadence je umik iz realniga zivljenja, tudi s pomocjo droge; morfij in kokain sta se na dunaju posebej mocno pojavila ob propadu cesarstva. ob vsem tem pa so gruma najbolj zanimali tisti vidiki dunajske dekadencne atmosfere, ki so preiterpretirali tradicionalno vlogo zenske. v odnosu do zenske se kazeta dva nacina dekadencnega razumevanja "duse": po en strani cutna plast (nacelo animalicnega zivljenja), po drugi pa racionalna ai duhovna plast (nacelo visjih dejavnosti). cutna in duhovna dimenzija se pojavljata skupaj, vendar se ne prepoznavata; tako dobimo zensko, ki z nekaksno obsedenostjo isce potrditve v seksualnosti, obenem pa njena "resnicna dusa" tega sploh ne zaznava, saj je na tisoc milj oddaljena-to je cutna zenska z duso otroka. Take zenske so npr. Wildova Saloma, Maeterlinckova Melisandra in Wadekindova Lulu.
Vizualno podobo dekadentne zenske najdemo tudi pri dveh dunajskih slikarjih, Gustavu Klimtu in Egonu Schieleju: to je morbidnost, utrujenost in dekorativnost, vendar tudi teznja k deskemu ali adroginemu telesu.
o tem fascinantnem obdobju opija, klimta, kokoscke in schieleja sem hotela tudi kaj bolj podrobno napisati, pa bpm rajsi dala link na spletni blog, na katerem je zelo lepo opisano (no, boljse kot bi jaz). ne bit leni in preberite!!
(o grumu in o jozi sem pa prosto povzela po clanku vladimirja kralja)

"mesec in devet dni vam nisem pisal, ker mesec in devet dni pisem dramo. in vse so sama pisma, sama pisma vam."
(grum v pismih jozi)