giovedì 8 luglio 2010

v tem soncnem poletnem popoldnevu sem, med obiskom knjiznice in pozirkom pomarancnega soka, naletela na zaprasene otroske spomine. ko sem kot otrok listala po knjigah, sem imela najraje tiste, kjer so bile ilustracije na majhno majhno narisane in so v sebi skrivale mnogo majcenih podrobnosti, ki si jih opazil le, ce si dolgo casa preuceval vsako stran. seveda sem si sama zelela biti tako lepa kot anica, v ilustraciji pike nogavicke. zato sem danes, ko sem po mnogo letih spet videla rumen deznik, preseneceno odkrivala ilustracije marlenke stupica (o kateri sem iskala informacija na spletu in na zalost nasla le kratko omembo na tej spletni strani). njenih ilustracij pa je na sreco kar nekaj:












mercoledì 7 luglio 2010

note, poletje in dobra volja

par tednov nazaj sem med napadom dobre volje srecala cloveka, ki je bil, prav obratno od mene, precej slabo razpolozen, zato sem mu za sreco, za nasmeh, ali pa samo zato, da bi imel kaksno lepo misel s seboj, poslala svojo naljubso pesem. v zameno sem dobila to pesem, ki me je za kar nekaj dni ocarala in mi seveda ni sla iz glave. in med nadaljevanjem te izmenjave melodij in not, sem dobila v dar prav popolen cd za to poletje, katerega bom sem nalepila samo svoji dve najljubsi pesmi: a perfect sonnet in first day of my life. in land locket blues. da bojo tri. popolno stevilo.
poglejte si spletno stran, malo za duso, malo za usesa: http://www.thisisbrighteyes.com/, jaz pa grem naprej poslusat svoje poletje.