ko te zivljenje preseneti in ne mores nikamor drugam kot naprej

knjižnica je bila vedno mali domek zame: ko sem bila mlajsa sem ure in ure čakala mamo, da konča z delom in ni mi bilo niti malo hudo. v knjižnico pošiljam razglenice, ko grem na potovanje, v njeni kleti iščem stare in lepe predmete, ki jih mečejo v smeti in zbiram otroške knjigice za mladinsko sobo. zato sem danes, ko so me prosili, da jo fotografiram za novo spletno stran, prav posebno uživala. skoraj, kot da bi slikala svojo otroško sobo.