knjižnica je bila vedno mali domek zame: ko sem bila mlajsa sem ure in ure čakala mamo, da konča z delom in ni mi bilo niti malo hudo. v knjižnico pošiljam razglenice, ko grem na potovanje, v njeni kleti iščem stare in lepe predmete, ki jih mečejo v smeti in zbiram otroške knjigice za mladinsko sobo. zato sem danes, ko so me prosili, da jo fotografiram za novo spletno stran, prav posebno uživala. skoraj, kot da bi slikala svojo otroško sobo.

včasih rabimo ljudje čas, par dni, par tednov, par mesecev, da si odpočijemo od sveta. in potem pride poletje in mi, pravi otroci poletja, spet zaživimo.
prvi teden poletja je torej bil moj popolnoma popolen teden. bil je sonce, kratke obleke in balerine, bil je sprehod po stari ljubljani in kupovanje v najbol lušnih trgovinicah, kar jih premore. bil je morje z mehiško hrano in črnobelimi fotografijami, mnogo mnogo malin, pikčast čajnik, tabla s kredami iz ikee, presajanje melise in bazilike. in, kar je še najlepše, bil je polaroid, gin lemon s prijatelji in mnogo mnogo ljupckanja. samo zato, ker je zdravo.