mala pravljica o lososu

majhen losos vrste salmo salar se izvali iz jajceca (se ribe izvalijo?) spomladi, priblizno marca, aprila. nekaj casa zivi v pescenem dnu reke, kamor ga je mama izvalila, nato pa zraste in odide na pot, ki traja celo njegovo zivljenje. najprej se spusti po reki do morja, kjer ob obali zivi nekaj mesecev do enega leta, kasneje zaplava v ocean in postane prava morska riba. v morju prezivi od pet do sedem let, ko pride cas za razmnozevanje pa se lososi in njihove gospe podajo na dolgo pot nazaj v reko, prav tja kamor so se tudi sami rodili. pot po recni strugi proti toku in skoki cez slapove so nadvse utrudljivi, zato vecina lososov sploh nikoli ne dospe do svojega cilja in umre ze po poti-od vseh, kar jih gre od "doma" jih nazaj prispe le okoli tisoc. ko prispe v sladko vodo se losos neha prehranjevati in po priblizno enem ali dveh tednih se na njegovem telesu vidijo prve spremembe: predvsem oblika in barva telesa. ko dospejo v kraj, ki so si ga izbrali za razmnozevanje, samicka izkopa luknjo in vanjo polozi jajceca, samcek pa jih oplodi. ker jajceca valijo v predelih reke, kjer je voda nizka in dostopna postane losos glavni vir prehranjevanja gozdnih zivali: volki, predvsem pa medvedi si z lovom lososov naberejo zalogo mascobe za celo zimo. jajceca so predana na milost in nemilost naravi in gozdnim pticam, saj vecina lososov, tako samcev kot samick, umre zaradi izcrpanosti takoj, ko se parjenje konca. zadnja utrinek zivljenja, ki ga lososi pustijo na zemlji, so snovi, ki jih gozd crpa, ko se njihova telesa razgrajujejo. vse, kar je losos crpal iz morja povrne gozdu, zato v teh predelih drevesa rastejo prav posebno visoko.

pravijo, da so lososi med zivalimi, ki dajejo najvec zivljenja. in ceprav je tezko cutiti kaksno posebno veliko empatijo do rib, razmisljam o losovem in o svojem zivljenju.