Ko sem hodila na osnovno so "sosedi" od šole imeli eno srnico na dvorišču, smo jo vedno hodili gledat čez mrežo. Je bla naša prijateljica oz. nam je bilo všeč si domišljat, da je blo tako! :)
Končno sem nadoknadila za nazaj :) sanjarjenje o Parizu in zbiranje lepih občutkov je dovolj, nekatere objave so me malo odnesle, sploh tista o jesenskem listju (ne vem, ali vsi, ko beremo, tako zelo živo tudi vidimo napisano).
Questo commento è stato eliminato dall'autore.
RispondiEliminaKo sem hodila na osnovno so "sosedi" od šole imeli eno srnico na dvorišču, smo jo vedno hodili gledat čez mrežo. Je bla naša prijateljica oz. nam je bilo všeč si domišljat, da je blo tako! :)
RispondiEliminaooo kako lepo <3
RispondiEliminaMoj dedek je imel malega bambija nekoč, pravi, da nekje po koncu druge svetovne vojne. In zelo škoda, da nima kakšne fotografije.
RispondiEliminaKončno sem nadoknadila za nazaj :)
RispondiEliminasanjarjenje o Parizu in zbiranje lepih občutkov je dovolj, nekatere objave so me malo odnesle, sploh tista o jesenskem listju (ne vem, ali vsi, ko beremo, tako zelo živo tudi vidimo napisano).