dvojina

vse preveckrat sem se ze kregala o smislu obstoja dvojine. na zalost je v nasih krajih precej razsirjena navada ta, da se ne zna govoriti niti enega jezika, temvec samo kaksno vasko pokveko (nic proti, vsak dialekt je zanimiv in dragocen, vendar je vseeno lepo, da clovek pozna vsaj en uraden jezik, v katerem lahko komunicira). pravzaprav se mi zdi dvojina ena tistih lepih lastnosti, ki naredijo nek jezik zanimiv in edinstven (in malo tezji za ucenje). pred nekaj dnevi, ko sem se ucila za izpit pri prof. borisu a. novaku sem nasla to misel in se mi je zdela naravnost idealna, da odgovorim vsem tistim ki trdijo, da je dvojina samo neko brezvezno kompliciranje:

zgodovinski razvoj jezikov je v obratnem sorazmerju s sicersnjim razvojem cloveske druzbe (ce je seveda sploh mogoce govoriti o kakrsnem koli razvoju na obzorju planetarne kataklizme, kamor je clovesko in vse druge vrste pripeljala ravno obsesivna in nihilisticna ideja razvoja): ocitno so jeziki v prazgodovinski temi svojih zacetkov bili neprimerno bolj razvejani in natancni v zrcaljenju vseh mogocnih razmerij. zgodovinski razvoj jezikov je sel v smeri racionalizacije kategorij in relacij, zaradi cudnega in cudeznega spleta okoliscin pa je nas planinski jezik, jezik pescice ljudi, ohranil temeljno, v drugih jezikih izgubljeno medclovesko razmerje - razmerje dveh. dvojina je jezikovna kategorija ljubezni. temu je seveda mogoce oporekati in reci, da je dvojina ravno tako jezikovna kategorija sovrastva. v vsakem primeru pa je jezikovna kategorija custvenosti. med ednino samote in mnozino hrupne mnozice je slovenscina ohranila otok intime, otok, kjer dve samoti sepetata druga drugi, zasciteni samo s slovnico jezika. gre seveda za kategorijo, ki ima se posebno vlogo v slovenski ljubezenski poeziji. vendar: kako v druge jezike prevesti pesniski cikel dva daneta zajca? kadar slovenske eroticne pesmi, ki temeljijo na dvojini, prevajajo v druge jezike, je atmosfera intimnosti izgubljena. -sleherni jezik kaze vsemirje na svoj nacin, ki v drugih jezikih ni povsem izrekljiv. pri stevilcno tako majhnem narodu ze dva cloveka predstavjata dejavnik, kot se politicno rece. v drugih jezikih ocitno ne.
(v: Po-etika forme, 11)