toliko o mojem pisanju diplomske. denar je na kartici, knjiga o kateri "pišem" zraven mene, jaz pa seveda na spletu iščem letalske karte za maroko. in stvari ki jih hočem. rabim. ne morem živeti brez. kot recimo verižica iz etsy trgovine hug a porcupine. in tiste origami živalce! <3

ali pa ta iz snugstudia:

razvijam znanstveno teorijo o tem, da gre s tako verižico pisanje hitreje. gotovo.

mini božična smrekica v mini stanovanju, z enim zamim okraskom iz artish sejma. "handmade" darila, prostor za kreativnost, občasni pobeg od doma, to sem si letos zaželela.

namesto knjig sem letos dobila prazne strani, ki jih bom sama zapolnila (jup jup, paperblanks, lila prap in nika perne). in vodič zato, da se spomnim kaj bo moja nagrada, če bom res pridna. stol pa pride v kompletu z novo-staro, na belo prebarvano mizo, da ne bom več imela razlogov za odlašanje z diplomo.

iz poletja je prišla jesen in postala zima. iz velikega trebuha je prišel mali fantek, in postal malo manj mali.
bilo je veliko poletnih stvari, veliko jesenskih stvari, malo manj zimskih. bil je pariz, pisanje, kopanje, nove frizure, stare razglednice.
in smo spet tu. pri snegu, slikah in prazničnih receptih
nevem, če imam raje poletni božič v rožasti oblekici s maragarito v roki ali beli snežni metež in kuhano vino. čeprav je res, obožujem tudi debelo pletene puloverje.
preveč stvari je in premalo časa. in veliko lenobe.
hipotetično vprašanje: bi me kdo zaposlil za kuhanje vina, pitje pomarančnega čaja in pisanja genialnih idej o lepih stvareh? ampak res genialnih. recimo zlatih srnah.

obstaja nešteto koristnih stvari, ki bi jih lahko delala v tem času, ko so dnevi tako dolgi in sončni. recimo spravljanje, učenje, pisanje, biti nasploh pridna. in vendar se vse večrkat znajdem na kakšnem travniku, parku ali polju in, po pravici povedano, nimam nikoli slabe vesti.
prav tako obstaja nešteto lepih stvari, ki bi jih lahko slikala namesto, da nalagam slike vedno istih obrazov, ampak nekateri dnevi in trenutki so tako neskončno lepi, da jih je enostavno treba nekomu pokazati.
zato sem se odločila, da bom to poletje posvetila lepim stvarem in trenutkom v katerih sem srečna, gojenju dišavnic in sončnic, igranju ukuleleja (resno, kupila sem ukulele in obvezujem se, da ne bom vrgla puške v koruzo po nekaj dneh), odkrivanju bolšjakov, slikanju s polaroidom in pripravljanju pesta.

moje lenobno poletje je končno dobilo svoje prvo mini potovanje, (ne, vožnja v pregretem avtu iz ljubljane v gorico in maribor ne šteje kot potovanje) ki je bilo res tako mini in ljubko, da zasluži svojo objavo. osmega in devetega julija se je v gračišču, izgubljeni vasički med hribčki nad koprom, dogajal Etno HistEria Festival. ukazujem obisk spletne strani in ljubezen na prvi pogled. jaz pa samo povem, da so me popolnoma očarale predstave, stojnice, inštalacije, bale sena, bio hrana, ročna dela, koncerti, oderčki, scenografija, lampijončki, svečke, akrobati, igralci, glasbeniki, mini koncertki, mega postelja iz sena, zastonj kokice, neznani inštrumenti, zanimivi ljudje, pravljična atmosfera, počitek v senci na piknik odejici, vodometi iz dežnikov, igre z lučmi in sploh vse kar sem videla. ni treba posebno pudarjati, da je res nujen tudi obisk samega festivala naslednje leto, ker se večino stvari ne da opisati niti z zmedenimi besedami niti s slikami, ki sem jih posnela dokler ni navdušenje postalo preveliko.

le kaj lahko naredim v poletnih večeru, ko ležim na postelji in sanjam o preteklih časih (posledica, seveda, gledanja filmov o rockerjih iz sedemdesetih)? grem na etsy (spet seveda!) in si kupim svoj košček kul časov v katerih me še ni bilo. paket, ki je prišel iz zda in je potoval neskončno dolgo, sem takoj raztrgala na koščke, čeprav je bil plan ta, da ga prej milijonkrat slikam.
film, za katerega so me vsi strašili, da ga ne proizvajajo več, pa se najde na tej zelo zelo zanimivi strani - za vse tiste, ki so kot jaz malo mahnjeni na polaroide. in dosedanji rezultati? še precej pod pričakovanji, ampak zaupam v to, da se bodo kmalu poboljšali. bom poročala (in pokazala).

poletno vreme prinaša poletno temperaturo, poletne obleke, poletno hrano, poletne vonje in seveda poletne slike. poljske roše so ocvetele, in tudi na piknike ne hodim več. mali poletni šopek pa je za malega moža, ki prihaja.