Arrange whatever pieces come your way.
Virginia Woolf

a thing i always forget



http://thingsweforget.blogspot.com/

v tem soncnem poletnem popoldnevu sem, med obiskom knjiznice in pozirkom pomarancnega soka, naletela na zaprasene otroske spomine. ko sem kot otrok listala po knjigah, sem imela najraje tiste, kjer so bile ilustracije na majhno majhno narisane in so v sebi skrivale mnogo majcenih podrobnosti, ki si jih opazil le, ce si dolgo casa preuceval vsako stran. seveda sem si sama zelela biti tako lepa kot anica, v ilustraciji pike nogavicke. zato sem danes, ko sem po mnogo letih spet videla rumen deznik, preseneceno odkrivala ilustracije marlenke stupica (o kateri sem iskala informacija na spletu in na zalost nasla le kratko omembo na tej spletni strani). njenih ilustracij pa je na sreco kar nekaj:

note, poletje in dobra volja

par tednov nazaj sem med napadom dobre volje srecala cloveka, ki je bil, prav obratno od mene, precej slabo razpolozen, zato sem mu za sreco, za nasmeh, ali pa samo zato, da bi imel kaksno lepo misel s seboj, poslala svojo naljubso pesem. v zameno sem dobila to pesem, ki me je za kar nekaj dni ocarala in mi seveda ni sla iz glave. in med nadaljevanjem te izmenjave melodij in not, sem dobila v dar prav popolen cd za to poletje, katerega bom sem nalepila samo svoji dve najljubsi pesmi: a perfect sonnet in first day of my life. in land locket blues. da bojo tri. popolno stevilo.
poglejte si spletno stran, malo za duso, malo za usesa: http://www.thisisbrighteyes.com/, jaz pa grem naprej poslusat svoje poletje.

http://lyricsquote.com/

pred kratkim sem odkrila nov blog na katerem sem nasla nekaj pravih "biserckov" (hvala cimra). ne morem si kaj, da si ne bi zazelela enega od teh. mogoce ga dobim za nagrado jeseni (ampak nic povedat mamici ;).

here are some tattoos i'm falling in love with. maybe i'm going to have one this autumn (but don't tell my mom;). i recently discovered this amazing blog (thank you cimra) and i found all this pics of beautiful tattoos.

dvojina

vse preveckrat sem se ze kregala o smislu obstoja dvojine. na zalost je v nasih krajih precej razsirjena navada ta, da se ne zna govoriti niti enega jezika, temvec samo kaksno vasko pokveko (nic proti, vsak dialekt je zanimiv in dragocen, vendar je vseeno lepo, da clovek pozna vsaj en uraden jezik, v katerem lahko komunicira). pravzaprav se mi zdi dvojina ena tistih lepih lastnosti, ki naredijo nek jezik zanimiv in edinstven (in malo tezji za ucenje). pred nekaj dnevi, ko sem se ucila za izpit pri prof. borisu a. novaku sem nasla to misel in se mi je zdela naravnost idealna, da odgovorim vsem tistim ki trdijo, da je dvojina samo neko brezvezno kompliciranje:

zgodovinski razvoj jezikov je v obratnem sorazmerju s sicersnjim razvojem cloveske druzbe (ce je seveda sploh mogoce govoriti o kakrsnem koli razvoju na obzorju planetarne kataklizme, kamor je clovesko in vse druge vrste pripeljala ravno obsesivna in nihilisticna ideja razvoja): ocitno so jeziki v prazgodovinski temi svojih zacetkov bili neprimerno bolj razvejani in natancni v zrcaljenju vseh mogocnih razmerij. zgodovinski razvoj jezikov je sel v smeri racionalizacije kategorij in relacij, zaradi cudnega in cudeznega spleta okoliscin pa je nas planinski jezik, jezik pescice ljudi, ohranil temeljno, v drugih jezikih izgubljeno medclovesko razmerje - razmerje dveh. dvojina je jezikovna kategorija ljubezni. temu je seveda mogoce oporekati in reci, da je dvojina ravno tako jezikovna kategorija sovrastva. v vsakem primeru pa je jezikovna kategorija custvenosti. med ednino samote in mnozino hrupne mnozice je slovenscina ohranila otok intime, otok, kjer dve samoti sepetata druga drugi, zasciteni samo s slovnico jezika. gre seveda za kategorijo, ki ima se posebno vlogo v slovenski ljubezenski poeziji. vendar: kako v druge jezike prevesti pesniski cikel dva daneta zajca? kadar slovenske eroticne pesmi, ki temeljijo na dvojini, prevajajo v druge jezike, je atmosfera intimnosti izgubljena. -sleherni jezik kaze vsemirje na svoj nacin, ki v drugih jezikih ni povsem izrekljiv. pri stevilcno tako majhnem narodu ze dva cloveka predstavjata dejavnik, kot se politicno rece. v drugih jezikih ocitno ne.
(v: Po-etika forme, 11)