rocker inside

kaj se zgodi na leno ponedeljkovo popoldne, ce v majhnem stanovanju v rozni dolini zberes fotoaparat, dve ljubiteljici lepih stvari, bodocega majhnega clovecka, mini allstarke in svincnik za oci?

constantine belias

mala pravljica o lososu

majhen losos vrste salmo salar se izvali iz jajceca (se ribe izvalijo?) spomladi, priblizno marca, aprila. nekaj casa zivi v pescenem dnu reke, kamor ga je mama izvalila, nato pa zraste in odide na pot, ki traja celo njegovo zivljenje. najprej se spusti po reki do morja, kjer ob obali zivi nekaj mesecev do enega leta, kasneje zaplava v ocean in postane prava morska riba. v morju prezivi od pet do sedem let, ko pride cas za razmnozevanje pa se lososi in njihove gospe podajo na dolgo pot nazaj v reko, prav tja kamor so se tudi sami rodili. pot po recni strugi proti toku in skoki cez slapove so nadvse utrudljivi, zato vecina lososov sploh nikoli ne dospe do svojega cilja in umre ze po poti-od vseh, kar jih gre od "doma" jih nazaj prispe le okoli tisoc. ko prispe v sladko vodo se losos neha prehranjevati in po priblizno enem ali dveh tednih se na njegovem telesu vidijo prve spremembe: predvsem oblika in barva telesa. ko dospejo v kraj, ki so si ga izbrali za razmnozevanje, samicka izkopa luknjo in vanjo polozi jajceca, samcek pa jih oplodi. ker jajceca valijo v predelih reke, kjer je voda nizka in dostopna postane losos glavni vir prehranjevanja gozdnih zivali: volki, predvsem pa medvedi si z lovom lososov naberejo zalogo mascobe za celo zimo. jajceca so predana na milost in nemilost naravi in gozdnim pticam, saj vecina lososov, tako samcev kot samick, umre zaradi izcrpanosti takoj, ko se parjenje konca. zadnja utrinek zivljenja, ki ga lososi pustijo na zemlji, so snovi, ki jih gozd crpa, ko se njihova telesa razgrajujejo. vse, kar je losos crpal iz morja povrne gozdu, zato v teh predelih drevesa rastejo prav posebno visoko.

pravijo, da so lososi med zivalimi, ki dajejo najvec zivljenja. in ceprav je tezko cutiti kaksno posebno veliko empatijo do rib, razmisljam o losovem in o svojem zivljenju.

zadnjih par tednov me slaba vest napada, ce le pogledam racunalnik: ura, ki mimogrede mine z raziskovanjem blogov in slik, bi lahko bila koristna za memoriziranje marsikatere informacije. vendar pa imamo tudi tisti, ki bomo cez par dni pisali diplomski izpit, pravico do kave in pol ure (no, eno uro) prostega casa po kosilu za spletne uzitke. danes sem v duhu selitve in neobhodno potrebnih novih kosov pohistva, brskala po etsy spletni trgovini in najdla mnogo potrebnih in (seveda) se vec nepotrebnih predmetov.

sketchbook's shop


mxm jewellry's shop


lamp good's


siamtradepoint

all changes, even the most longed for, have their melancholy; for what we leave behind us is a part of ourselves; we must die to one life before we can enter another. -anatole france
seiltev in španska renesansa: to nekako paše skupaj, ko berem don kihota na škatlah s knjigami. potem so tu še modre stene v novi sobi, zaradi katerih imam neprestano željo po sladoledu, mušnice na okenski polici, hišica za ptičke-vidim jo skozi okno, ko ležim v postelji. in ko med branjem zaspim nad črkami, sanjam da je vse tako, kot je bilo-po starem. ceprav ne vem tocno kakšno je bilo to staro, mislim da manj utrudljivo. komaj cakam na jagode.

to sta moja najljubsa Mala Velika bodoca Mamica in moj najljubsi Mali Veliki Clovek. zankrat me pozdravlja le z brcami in komaj cakam, da ga spoznam.

tretji dan pomladi (ker je prvi prevec banalen) s sokom iz granatnega jabolka in cokolado. pri meni je cas za piknike in za rozasta krila